ČRNA FIŽOLOVA UŠ - APHIS FABAE  Scopoli, 1763

Homoptera, Aphididae

UVOD IN RAZŠIRJENOST

Črna fižolova uš je razširjena po vsem svetu, na območju srednje Evrope je ena najpomembnejših vrst listnih uši. Je izrazit polifag, ki se lahko hrani na več kot 200 rastlinskih vrstah. Poleg neposredne povzroča tudi posredno škodo, saj prenaša preko 30 vrst rastlinskih virusov, po nekaterih podatkih celo 150.

OPIS

Imago: Krilate uši so 1,6 do 2,6 mm velike, zadek je zelenkasto črne barve in ima na hrbtni strani temne prečne proge. Sifoni so temni do črni in kratki (malo več kot desetino dolžine telesa), proti koncu se malce zožijo. Glava, oprsje in repek so črne barve.

Nekrilate uši so 1,5 do 3 mm velike, temno sive do zelenkasto črne barve. Tipalnice so krajše od telesa, pri osnovi so svetle na koncu pa temne, tudi konci nog so temni. Sifoni in repek so črni.

Jajčeca: so bleščeče črna; prezimuje v obliki jajčec, ki jih najdemo na trdoleski in brogoviti.

Ličinke: so temno sivo zelene barve, na hrbtni strani zadka lahko imajo svetlejše voščene pege.

Gostitelji

Črna fižolova uš ima mnogo gostiteljskih rastlin, škodljivec je pomemben predvsem na sladkorni pesi, fižolu, bobu, grahu, maku, napada tudi krmno in rdečo peso, korenje, špinačo, blitvo, sončnice ter druge vrtnine in poljščine. Kot prenašalec rastlinskih virusov je omenjena uš pomembna zlasti na semenskem krompirju in sladkorni pesi, patogene viruse prenaša tudi tudi na fižolu, grahu, paradižniku, tobaku in križnicah.

Razvojni krog

Aphis fabae ima holocikličen razvoj in je heterecična vrsta. Prezimujejo jajčeca na trdoleski (Euonymus europaea) lahko tudi na brogoviti (Viburnum opulus) zlasti v zahodni Evropi. Začetek pomladi se iz njih izležejo uši temeljnice, ki dajo 2 do 4 fundatrigene rodove. Od drugega roda naprej se vse bolj množično pojavljajo krilate oblike. Te preletavajo na številne poletne gostitelje, najbolj množično v maju. Na poletnih gostiteljih se uši razmnožujejo partenogenetsko, pojav uši je najbolj množičen v juniju in prvi polovici julija. Septembra krilate uši (najprej samice pozneje tudi samci) začnejo preletavati nazaj na zimskega gostitelja. Po oploditvi samice izležejo jajčeca, ki prezimijo. Razmnoževalni potencial črne fižolove uši je velik, na leto ima 13 do 19 rodov.

ŠKODA IN VARSTVO

Neposredno škodo povzroča s sesanjem sokov iz gostiteljskih rastlin, posledica tega je sprememba barve in zvijanje listov ter slabša rast. Kolonije listnih uši se naselijo na spodnji listni strani, zaradi obilnega izločanja medene rose se na napadene liste naselijo še glive povzročiteljice sajavosti. Zaradi slabše asimilacije se močneje napadeni listi sušijo, če so napadene mlade rastline se te lahko popolnoma posušijo. Črna fižolova uš je tudi vektor rastlinskih viroz. Prenaša viruse na krompirju, sladkorni pesi, fižolu, bobu...

Podatki o kritičnem številu se precej razlikujejo. Avtorji priporočajo zatiranje, če je napadenih 25 oziroma 50 % pregledanih rastlin, ali kadar je na desetih rastlinah 150 uši. Posebno pozornost pri pregledovanju posvetimo robovom parcel. Nalet krilatih uši lahko spremljamo tudi s pomočjo rumenih Moerickovih posod.

Za zatiranje črne fižolove uši je pri nas registriran pripravek: actellic-50. Na uši učinkujejo še nekateri drugi insekticidi, pri izbiri pripravkov naj imajo prednost tisti, ki ne uničujejo naravnih sovražnikov, na primer pirimor WP-50.

Besedilo: Aleš Pajmon, Kmetijski Inštitut Slovenije